Clanki

Intervju o ekstremnih stanjih z Arnyjem Mindellom

Spodnji intervju je izšel v publikaciji The Journal of Process Oriented Psychology; letnik 1994, vol. 6 (1). Na straneh Zajčje luknje ga objavljamo s privolitvijo urednice. Prevedel: Jure Capuder JOURNAL: Lahko poveš nekaj o zgodovini Procesno usmerjene psihologije (Process Work; op. prev.) in osnovnem pristopu k obravnavi ekstremnih stanj? ARNY: Ekstremna stanja me zanimajo že od malega, saj sem odraščal v obdobju, ki ga je opredelilo eno izmed jih, namreč Druga svetovna vojna. Večina otrok v vrtcu je bila leta 1945 polna jeze, besna, podivjana, rasistična, seksistična, antisemitska in sovražno nastrojena. Čeprav se je Druga svetovna vojna šele dobro končala, [...]

2019-07-02T14:31:38+00:00November 5th, 2018|

Razblinjanje ega pod vplivom psihedeličnih substanc

Avtorici: Anja Vidrih, Nina Stanojević Celotno besedilo v originalni obliki si lahko preberete na strani Revije Društva študentov psihologije Slovenije. Spremembe v subjektivni zaznavi posameznikovega selfa oziroma ega so ena ključnih komponent psihedelične izkušnje. Slednja se nanaša na posameznikovo doživljanje po zaužitju psihedelične substance in se odraža v spremenjenem stanju zavesti (halucinacije, spremenjeno razmišljanje, dojemanje sebe in okolice). V članku bova skušali na kratko pojasniti koncept selfa, pojav razblinjanja ega in njegove nevrološki korelate ter možnost raziskovanja spremenjenih stanj zavesti kot orodja za natančnejše poznavanje psihotičnih stanj. Self ali ego Glede na pogosto rabo svojilnih in osebnih zaimkov v vsakdanjem [...]

2019-07-02T14:31:25+00:00February 28th, 2018|

Globočina človeške psihe: Intervju z Mino Paš

Celotno besedilo v originalni obliki si lahko preberete na strani Revije Društva študentov psihologije Slovenije. Ayahuasca je zeliščni pripravek iz področja Amazonije, čigar glavni sestavini, rastlini Banisteriopsis Caapi in Psychotria Viridis, tvorita kombinacijo DMT-ja in MAO inhibitorja, ki sprožata proces psihičnega in telesnega zdravljenja. Sveta medicina ali mama ayahuasca kot ji pravijo staroselci, katerih kulture si ne gre predstavljati brez starodavnega zdravilnega zvarka, se danes širi po vsem Zahodu. Z obuditvijo psihedelične renesanse je prodrla tudi na polje znanstvenega raziskovanja. Raziskave potrjujejo, da zgolj ena seansa ayahuasce zniža simptome depresije, ima pa tudi dokazane dolgoročne učinke pri zdravljenju zasvojenosti od alkohola [...]

2019-07-02T14:32:41+00:00March 15th, 2017|

Človek mora priti do svojega koščka teme, da ga lahko predela

"Pri psihedelični terapiji je človek tisti, ki se odloči, da bo nekaj vzel z namenom, da se spopade s svojo preteklostjo, terapevt pa mu pri tem samo pomaga," pravi terapevtka Mina Paš, ki sodeluje pri prvi slovenski raziskavi na področju terapije s psihedeličnimi zdravili.

2019-07-02T14:31:57+00:00October 26th, 2016|

Psychedelic experience as a catalyst of psychotherapeutic process in the treatment of addiction

Mina Paš, MD, integrative relational psychotherapist The use of psychedelic experience in the treatment of addictions is far from new. In the late sixties the benefits of LSD psychotherapy for alcoholism was well known and thanks to Stanislav Grof, also very well documented.  Stanislav Grof was a Czech psychiatrist who conducted and wrote about several thousand LSD psychotherapies on psychiatric patients, including LSD therapies as a treatment of alcoholism. His excellent book LSD psychotherapy (The healing potential of psychedelic medicine) offers a comprehensive and systematic review of the practical applications of LSD psychotherapy and Grof dedicated a whole chapter about [...]

2019-07-02T14:32:08+00:00May 12th, 2016|

Transpersonalna psihoterapija in razširjena kartografija človeške psihe

Čeravno so si različni psihoterapevtski pristopi, nastali v zadnjih sto letih med seboj neusklajeni glede izvora, dinamike in najboljšega pristopa k zdravljenja duševnih motenj, pa si kljub temu večinoma delijo osnovno kartografijo človeške psihe, ki kaže, da se človek rodi kot prazen nepopisan list (Freud, 1920), ki ga skozi življenje oblikujejo predvsem geni in okolje v katerem odrašča. Pod vplivom te paradigme so duševne motnje vidne kot posledica dednih oz. bioloških dejavnikov, vzgoje in izpostavljenosti travmatičnim dogodkom v otroštvu ali kasneje oziroma kombinacije le teh. Moderna znanost in večina prevladujočih psihoterapevtskih šol ne pozna in ne priznava drugih možnih izvorov [...]

2019-07-02T14:32:24+00:00February 15th, 2016|