Raziskava o vplivu ayahuasce na psihopatologijo in splošno zadovoljstvo z življenjem

V inštitutu trenutno izvajamo raziskavo o zdravilnem potencialu ayahuasce, s katero želimo evalvirati vpliv dela z ayahuasco na psihopatologijo in generalno zadovoljstvo z življenjem. Gre za prvo tovrstno študijo v Sloveniji.

V raziskavi udeležencem ne dajemo ayahuasce, temveč z intervjuji in vprašalniki spremljemo ljudi, ki so imeli izkušnjo ayahuasce v različnih okoljih izven našega inštituta.

Kaj je ayahuasca?

Ayahuasca je ime za pripravek, ki ga ljudje s področja Amazonije že stoletja uporabljajo v zdravilne in duhovne namene.

Glavni sestavini ayahuasce sta rastlini Banisteriopsis Caapi in Psychotria Viridis, vendar se v pripravek lahko dodajo tudi druge rastline. Kemijsko gre za kombinacijo DMTja, prisotnega v P. Viridis in MAO inhibitorja v B. Caapi. MAO inhibitor zavira delovanje encima monoamin oksidaza, ki razgradi DMT ob oralni uporabi. Če ti dve snovi zaužijemo hkratii, pride do polnega delovanja DMTja v telesu in možganih, kar je osnova za vizije, ki so ponavadi del ayahuasca izkušnje.

Kljub temu, da so se rastline kot je ayahuasca stoletja uporabljale v Amazoniji, se je s kolonizacijo celine in preganjanjem tovrstnih praks njihova uporaba močno zmanjšala in skoraj izginila. Na srečo pa se je uporaba ayahuasce v izoliranih področjih Amazonije obdržala in omogočila ohranitev tega starodavnega znanja.

Zakaj raziskava?

V zadnjem času je na voljo vedno več izsledkov raziskav, ki kažejo na zelo obetajoče vplive ayahuasce pri odvisnostih, depresiji, anksioznosti, post travmatski stresni motnji in drugih stanjih (Doinguez-Clave. et.al, 2016). 

Raziskave kažejo, da delo z ayahuasco okrepi in utrdi človekovo sposobnost ostati v stanju Opazovalca (Soler et. al., 2016), kar pomaga, da se posameznik ne identificira z emocionalnimi stanji. Prav to je ključnega pomena na primer pri depresiji in samomorilnosti (Bieling et al., 2012, Hargus et al., 2010), odvisnostih, motnjah hranjenja in ostalih motnjah. Raziskave kažejo tudi, da delo z ayahuasco zelo ojači ljubezen do sebe, stik s svojim bistvom in s tem pripomore, da posameznik lažje reče “Ne” nezdravim odločitvam in se odloči za vedenja, ki so zanj koristna.

Introspektivno stanje, ki je značilno za izkušnjo z ayahuasco človeku omogoča močno refleksijo preteklih dogodkov in ponavadi vsebuje preplet misli, spominov in telesnih občutij, kar omogoči posamezniku, da podoživi in integrira te izkušnje. Proces ponavadi poteka v “valovih”, kar omogoča posamezniku, da hkrati ostaja v stanju Opazovalca med tem ko podoživlja pretekle izkušnje. Prav to pa je ključno tudi pri globinskem psihoterapevtskem procesu in proces, ki omogoči integracijo travmatskih izkušenj v tukaj in zdaj in s tem pripomore k zdravljenju.

Za proces zdravljenja je ključno tudi varno okolje, kar omogoča obredna uporaba ayahuasce z izkušenim ayahuascerom, ki vodi obred. Tudi tule ne moremo mimo vzporednice s psihoterapijo kjer je terapevtski odnos tisti, ki omogoča človeku dovolj varnosti, da se človek poda v svet travme.

Kako poteka raziskava?

Z raziskavo smo začeli septembra 2015 in jo bomo zaključili decembra 2016. V raziskavo bomo vključili 40 udeležencev. Z udeleženci bomo izvajali polstrukturirane intervjuje in uporabili CORE-OM vprašalnike, s čimer bomo evalvirali učinke dela z ayahuasco na psihopatologijo in splošno zadovoljstvo z življenjem.

V raziskavo vključujemo 2 skupini udeležencev:

Pripomočki, ki jih v ceremonijah z ayahuasco uporabljajo vodje obredov.

Pripomočki, ki jih uporablja vodja obreda.

Prvo skupino sestavljajo ljudje, ki bodo imeli stik z ayahuasco prvič. Ljudje iz te raziskovalne skupine pred prvo izkušnjo z ayahuasco izpolnijo CORE-OM vprašalnik (vprašalnik, ki se uporablja za merjenje uspešnosti psihoterapije), nato pa isti vprašalnik izpolnijo še 1 mesec, 3 mesece, 6 mesecev in 12 mesecev po prvi izkušnji z ayahuasco.

V obdobju 6 – 12 mesecev po prvi izkušnji, bomo z udeleženci izvedli tudi polodprt intervju. Pri interpretaciji rezultatov bomo upoštevali tudi ostale oblike (samo)pomoči (psihoterapija, dodatne izkušnje z ayahuasco, izkušnje s spremenjenimi stanji zavesti, meditacija…), ki se jih bodo ljudje v tem obdobju posluževali z namenom zdravljenja.

Drugo skupino sestavljajo ljudje, ki so v življenju imeli vsaj eno izkušnjo z ayahuasco. Z udeleženci izvajamo polodprte intervjuje, s katerimi se osredotočamo na pozitivne in negativne vidike dela z ayahuasco in primerjavo dela z ayahuasco s psihoterapevtskim procesom.

Kontrolno skupino bodo sestavljali ljudje, vključeni v proces integrativne relacijske psihoterapije.

Sodelovanje v raziskavi

Če pripadate kateri izmed opisanih skupin vas toplo vabimo k sodelovanju. Pišite nam mail  in dogovorili se bomo za sodelovanje.

Podprite raziskavo

Zajčja luknja je neodvisen inštitut, zato je izvedba raziskave odvisna od donacij zainteresiranih podpornikov. Upamo, da bo naša študija pripomogla k temu, da bo zdravljenje z ayahuasco in terapevtska uporaba spremenjenih stanj zavesti nekoč postala integralen del terapevtskih modalitet. To pa bomo lahko storili le z vašo podporo.

Donirate lahko z nakazilom na naš TRR:

Zajčja luknja: Inštitut za psihoterapijo in raziskovanje zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti
Žolgerjeva 8
1000 Ljubljana
TRR: SI56 0510 0801 4190 025
BIC: ABANSI2X
Namen nakazila: Donacija za raziskavo.

Donirate lahko tudi direktno s plačilno kartico ali PayPalom tako, da podprete našo kampanjo na Indiegogo.com

 

Viri:

Dominguez-Clave, E., Soler, J., Elices, M., Pascual, J., C., Alvarez, E., De la Fuente Revenga, M., Friedlander, P., Fielding, A., Riba, J. (2016). Ayahuasca: pharmacology, neuroscience and therapeutic potential. Brain research bulletin.

Bieling, P. J., Hawley, L. L., Bloch, R. T., Corcoran, K. M., Levitan, R. D., Young, L. T., MacQueen, G. M ., and Segal, Z. V. (2012). Treatment-specific changes in decentering following mindfulness- based cognitive therapy versus antidepressant medication or placebo for prevention of depressive relapse. J Consult Clin Psychol., 80(3), 365-372. doi:10.1037/a0027483

Hargus, E., Crane, C., Barnhofer, T., and Williams, J. M. G. (2010). Effects of mindfulness on meta- awareness and specificity of describing prodromal symptoms in suicidal depression. Emotion, 10(1), 34-42. doi:10.1037/a0016825

Soler, J., Elices, M., Franquesa, A., Barker, S., Friedlander, P., Feilding, A., Pascual, J. M., and Riba, J. (2016). Exploring the therapeutic potential of Ayahausca: Acute intake increases mindfulness- related capacities. Psychopharmacology. doi: 10.1007/s00213-015-4162-0